Skupno vsedomensko poveljevanje in nadzor (JADC2) se pogosto opisuje kot ofenzivno: zanka OODA, veriga uničenja in sistem od senzorja do efektorja. Obramba je neločljivo povezana z delom "C2" sistema JADC2, vendar to ni tisto, kar mi je najprej prišlo na misel.
Če uporabimo analogijo z nogometom, podajalec dobi pozornost, toda ekipa z najboljšo obrambo – pa naj bo to tek ali podajanje – običajno pride do prvenstva.
Sistem za protiukrepe velikih letal (LAIRCM) je eden od sistemov IRCM podjetja Northrop Grumman in zagotavlja zaščito pred infrardeče vodenimi raketami. Nameščen je bil na več kot 80 modelih. Zgoraj je prikazana namestitev CH-53E. Fotografija je last podjetja Northrop Grumman.
V svetu elektronskega bojevanja (EW) se elektromagnetni spekter obravnava kot igrišče, s taktikami, kot sta ciljanje in prevara za napad ter tako imenovanimi protiukrepi za obrambo.
Vojska uporablja elektromagnetni spekter (bistven, a neviden) za odkrivanje, zavajanje in motenje sovražnikov, hkrati pa ščiti svoje sile. Nadzor spektra postaja vse pomembnejši, saj sovražniki postajajo vse bolj sposobni in grožnje vse bolj sofisticirane.
»V zadnjih nekaj desetletjih se je močno povečala procesorska moč,« je pojasnil Brent Toland, podpredsednik in generalni direktor oddelka za navigacijo, ciljanje in preživetje pri Northrop Grumman Mission Systems. »To omogoča ustvarjanje senzorjev, kjer je mogoče doseči vedno širšo trenutno pasovno širino, kar omogoča hitrejšo obdelavo in boljše zaznavne zmogljivosti. V okolju JADC2 to omogoča tudi učinkovitejše in bolj odporne rešitve porazdeljenih misij.«
Northrop Grummanov CEESIM zvesto simulira resnične vojne razmere in zagotavlja radiofrekvenčno (RF) simulacijo več sočasnih oddajnikov, povezanih s statičnimi/dinamičnimi platformami. Robustna simulacija teh naprednih, skoraj enakovrednih groženj zagotavlja najbolj ekonomičen način za testiranje in potrditev učinkovitosti sofisticirane opreme za elektronsko bojevanje. Fotografija je last Northrop Grummana.
Ker je obdelava v celoti digitalna, je mogoče signal prilagajati v realnem času s hitrostjo stroja. Kar zadeva ciljanje, to pomeni, da je mogoče radarske signale prilagoditi, da jih je težje zaznati. Kar zadeva protiukrepe, je mogoče prilagoditi tudi odzive za boljše obravnavo groženj.
Nova realnost elektronskega bojevanja je, da večja procesorska moč naredi bojišče vse bolj dinamično. Tako Združene države Amerike kot njihovi nasprotniki na primer razvijajo koncepte delovanja za vse večje število brezpilotnih zračnih sistemov s sofisticiranimi zmogljivostmi elektronskega bojevanja. V odgovor morajo biti protiukrepi enako napredni in dinamični.
»Roji običajno opravljajo nekakšno senzorsko misijo, kot je elektronsko bojevanje,« je dejal Toland. »Ko imate več senzorjev, ki letijo na različnih zračnih ali celo vesoljskih platformah, ste v okolju, kjer se morate zaščititi pred odkrivanjem z več geometrij.«
»Ne gre samo za zračno obrambo. Trenutno imate potencialne grožnje povsod okoli sebe. Če komunicirajo med seboj, se mora odziv zanašati tudi na več platform, ki poveljnikom pomagajo oceniti situacijo in zagotoviti učinkovite rešitve.«
Takšni scenariji so v središču JADC2, tako v napadu kot v obrambi. Primer porazdeljenega sistema, ki izvaja porazdeljeno misijo elektronskega bojevanja, je vojaška platforma s posadko, ki ima radiofrekvenčne in infrardeče protiukrepe in deluje skupaj z brezpilotno vojaško platformo, ki jo izstreljujejo iz zraka in prav tako opravlja del misije radiofrekvenčnega protiukrepa. Ta večladijska brezpilotna konfiguracija poveljnikom zagotavlja več geometrij za zaznavanje in obrambo v primerjavi s tem, ko so vsi senzorji na eni sami platformi.
»V večdomenskem operativnem okolju vojske zlahka vidite, da morajo biti nujno prisotni, da bi razumeli grožnje, s katerimi se bodo soočili,« je dejal Toland.
To je zmožnost večspektralnega delovanja in prevlade elektromagnetnega spektra, ki jo potrebujejo tako vojska, mornarica kot letalstvo. To zahteva senzorje s širšo pasovno širino in naprednimi procesorskimi zmogljivostmi za nadzor širšega spektra.
Za izvajanje takšnih multispektralnih operacij je treba uporabiti tako imenovane senzorje, ki se prilagajajo poslanstvu. Multispektralno se nanaša na elektromagnetni spekter, ki vključuje vrsto frekvenc, ki zajemajo vidno svetlobo, infrardeče sevanje in radijske valove.
Na primer, zgodovinsko gledano se je ciljanje izvajalo z radarskimi in elektrooptičnimi/infrardečimi (EO/IR) sistemi. Zato bo multispektralni sistem v smislu cilja tisti, ki lahko uporablja širokopasovni radar in več EO/IR senzorjev, kot so digitalne barvne kamere in večpasovne infrardeče kamere. Sistem bo lahko zbral več podatkov s preklapljanjem med senzorji z uporabo različnih delov elektromagnetnega spektra.
LITENING je elektrooptični/infrardeči ciljni podvozje, ki lahko slika na dolge razdalje in varno deli podatke prek dvosmerne podatkovne povezave »plug-and-play«. Fotografija narednika ameriške zračne nacionalne garde Bobbyja Reynoldsa.
Prav tako, če uporabimo zgornji primer, multispektralnost ne pomeni, da ima en sam ciljni senzor kombinatorične zmogljivosti v vseh območjih spektra. Namesto tega uporablja dva ali več fizično ločenih sistemov, od katerih vsak zaznava v določenem delu spektra, podatki iz vsakega posameznega senzorja pa se združijo, da se ustvari natančnejša slika cilja.
»Kar zadeva preživetje, se očitno trudite, da vas ne odkrijejo ali da vas ne bi ciljali. Imamo dolgo zgodovino zagotavljanja preživetja v infrardečem in radiofrekvenčnem delu spektra ter imamo učinkovite protiukrepe za oba.«
»Želite biti sposobni zaznati, ali vas nasprotnik osvaja v katerem koli delu spektra, in nato po potrebi zagotoviti ustrezno tehnologijo za protinapad – pa naj bo to RF ali IR. Večspektralno delovanje tukaj postane močno, ker se zanašate na oboje in lahko izberete, kateri del spektra boste uporabili in ustrezno tehniko za spopadanje z napadom. Ocenjujete informacije iz obeh senzorjev in ugotavljate, kateri vas bo v tej situaciji najverjetneje zaščitil.«
Umetna inteligenca (UI) igra pomembno vlogo pri združevanju in obdelavi podatkov iz dveh ali več senzorjev za večspektralne operacije. UI pomaga izboljšati in kategorizirati signale, izločiti signale, ki so zanimivi, in zagotoviti uporabna priporočila za najboljši potek ukrepanja.
AN/APR-39E(V)2 je naslednji korak v razvoju sistema AN/APR-39, sistema za radarsko opozarjanje in elektronske bojevanje, ki že desetletja ščiti letala. Njegove pametne antene zaznavajo agilne grožnje v širokem frekvenčnem območju, zato se v spektru ni kam skriti. Fotografija je last podjetja Northrop Grumman.
V okolju skoraj enakih groženj se bodo senzorji in efektorji razširili, številne grožnje in signali pa bodo prihajali od ameriških in koalicijskih sil. Trenutno so znane grožnje elektronskega bojevanja shranjene v zbirki podatkov o misijah, ki lahko prepoznajo njihov podpis. Ko je zaznana grožnja elektronskega bojevanja, se v zbirki podatkov s hitrostjo stroja preišče ta določen podpis. Ko se najde shranjena referenca, se uporabijo ustrezne tehnike protiukrepov.
Gotovo pa je, da se bodo Združene države soočile z doslej nevidenimi napadi elektronskega bojevanja (podobnimi napadom ničelnega dne v kibernetski varnosti). Tukaj bo priskočila na pomoč umetna inteligenca.
»V prihodnosti, ko bodo grožnje postale bolj dinamične in spreminjajoče se ter jih ne bo več mogoče razvrstiti, bo umetna inteligenca zelo koristna pri prepoznavanju groženj, ki jih vaše datoteke s podatki o misijah ne morejo,« je dejal Toland.
Senzorji za multispektralno bojevanje in prilagoditvene misije so odgovor na spreminjajoči se svet, kjer imajo potencialni nasprotniki dobro znane napredne zmogljivosti na področju elektronskega bojevanja in kibernetike.
»Svet se hitro spreminja in naša obrambna drža se premika proti skoraj enakovrednim konkurentom, kar povečuje nujnost naše uvedbe teh novih večspektralnih sistemov za spopadanje z porazdeljenimi sistemi in učinki,« je dejal Toland. »To je bližnja prihodnost elektronskega bojevanja.«
Da bi v tej dobi ostali korak pred drugimi, je potrebna uporaba zmogljivosti naslednje generacije in izboljšanje prihodnosti elektronskega bojevanja. Strokovno znanje podjetja Northrop Grumman na področju elektronskega bojevanja, kibernetskega in elektromagnetnega manevrskega bojevanja zajema vsa področja – kopno, morje, zrak, vesolje, kibernetski prostor in elektromagnetni spekter. Večspektralni, večnamenski sistemi podjetja zagotavljajo vojakom prednosti na vseh področjih in omogočajo hitrejše, bolj informirane odločitve ter na koncu uspeh misije.
Čas objave: 7. maj 2022